Ameriške posebne enote so v operaciji prijele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, s čimer se je končala njegova več kot desetletje dolga vladavina. Maduro, ki je državo vodil s trdo roko, se je v javnosti ves čas skušal prikazati kot skromen človek iz ljudstva, vendar so njegovo obdobje na oblasti zaznamovali avtoritarnost in globoka politična ter gospodarska kriza. Aretacija pomeni konec obdobja, v katerem je nekdanji voznik avtobusa v svojih rokah kopičil absolutno oblast. Operacija ameriških sil predstavlja neposreden poseg v politično strukturo Venezuele, kjer je Maduro kljub mednarodnim pritiskom in sankcijam vztrajal na vrhu države. Po navedbah tujih poročevalcev so bili dogodki hitri in so presenetili venezuelski varnostni aparat. Usoda države po njegovem prijetju ostaja negotova, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na nenaden zlom njegovega režima.

Rusija se v svoji propagandi prikazuje kot Noetova barka, ki je zavetje pred "pohujšanim" zahodom. Kljub temu pa naj bi se ruski predsednik Vladimir Putin bolj osredotočal na domače razmere, saj naj bi se Rusija v resničnosti soočala z "domačim razpadom". Rusija se je sicer "nevoljno" udeležila konference v Helsinkih, kar je potrdila ruska tiskovna predstavnica Marija Zaharova, ki je dogodek označila za "gnusnega".

Italijansko tiskovno poročilo L'Antidiplomatico navaja, da se Ukrajinci zaradi represije združujejo proti predsedniku Volodimirju Zelenskemu, ki naj bi vzpostavil avtoritarni režim. V Evropi naj bi bili zaradi tega "prestrašeni", saj naj bi prišlo do "rata proti Zelenskemu". Medtem pa je madžarski premier Viktor Orbán kritiziral načrte EU za vstop Ukrajine v Unijo, češ da bi to okrepilo birokracijo in oslabilo nacionalne države, pri čemer naj bi šlo bolj za interese Bruslja kot Kijeva. Dodatno naj bi pogajanja med Rusijo in Ukrajino ogrozile Zelenskega poteze proti Nacionalnemu protikorupcijskemu uradu Ukrajine (NABU), zaradi česar naj bi Moskva razmišljala o prekinitvi sodelovanja z njim.

Hongkonške oblasti so izdale naloge za aretacijo 19 aktivistov, ki delujejo v tujini, obtožujejo jih subverzije po strogem zakonu o nacionalni varnosti. Medtem so v Tuniziji na stotine aktivistov protestiralo proti predsedniku Kaisu Saiedu, njegovo vladavino označili za avtoritaren režim, ki je državo spremenil v "zapor na prostem". V Veliki Britaniji je policija opozorila protestnike pred demonstracijami po prepovedi skupine Palestine Action, kar je izzvalo skrb Združenih narodov.

Združene države Amerike so po drugi svetovni vojni pokazale močan interes za Bližnji vzhod, pri čemer so se osredotočile na obvladovanje naftnih in plinskih zalog ter nadzor nad strateškimi pomorskimi potmi. V tem prizadevanju so pogosto sodelovale z avtoritarnimi režimi, saj so ti zagotavljali stabilnost in lažje uresničevanje ameriških interesov, čeprav je to potisnjalo v ozadje demokratične težnje v regiji.

Več sto tunizijskih aktivistov je v prestolnici protestiralo proti predsedniku Kaisu Saiedu. Svoje nezadovoljstvo so izrazili nad njegovim vladanjem, ki so ga označili za "avtoritarni režim", ki je državo spremenil v "zapor na prostem".

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025 za njeno neutrudno promocijo demokracije. Norveški Nobelov odbor jo je pohvalil kot poenotitveno figuro v venezuelski politični opoziciji in kot izjemen primer civilnega poguma v Latinski Ameriki. Machado je ob prejemu nagrade izrazila šokiranost.

Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi njenega neutrudnega dela pri spodbujanju demokratičnih pravic v Venezueli. Nobelov odbor je poudaril njeno neomajno prizadevanje za ohranjanje plamena demokracije v vse večji temi. Kljub temu, da ji je bila onemogočena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2024 proti Nicolasu Maduru, njeno delo ostaja izjemnega pomena.

Pred 80 leti se je v Nürnbergu rodilo moderno mednarodno kazensko pravo, ki je danes resno ogroženo, saj se avtoritarne države in administracije zavzemajo za pravo močnejšega.

V Mjanmaru so izvedli prvo fazo parlamentarnih volitev, na katerih je po poročanju državnih medijev prepričljivo zmagala Stranka solidarnosti in razvoja unije (USDP), ki jo podpira vladajoča vojaška junta. Od prvih 40 preštetih sedežev v spodnjem domu parlamenta jih je stranka USDP, ki jo vodijo upokojeni generali, osvojila kar 38, preostala dva mandata pa sta pripadla manjšim etničnim strankam. Podobno prevlado je stranka pokazala v regionalnih parlamentih, kjer je zasedla 14 od 15 doslej podeljenih mandatov. Gre za prvo glasovanje po vojaškem udaru leta 2021, s katerim je vojska strmoglavila civilno vlado Aung San Suu Kyi. Volitve so potekale ob nizki, 52-odstotni udeležbi, kar je bistveno manj kot na volitvah v letih 2015 in 2020. Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi narodi in zahodnimi državami, je proces označila za farso, saj opozicijske stranke na volitvah niso sodelovale. Kritiki opozarjajo, da gre za poskus legitimacije vojaške oblasti in podaljšanje nadzora hunte nad prebivalstvom. Naslednja faza volitev se bo začela 25. januarja, vendar opazovalci poudarjajo, da proces ni bil niti svoboden niti pošten.

Lider gibanja Kreni-Promeni, Savo Manojlović, je v avtorskem članku za Financial Times pozval Zahod, naj preneha tolerirati avtoritarne in koruptivne režime na Balkanu. Manojlović poudarja, da stabilokracija ni prinesla stabilnosti ali demokracije, temveč korupcijo in odhajanje ljudi.

Članki kritizirajo administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi domnevnih dvojnih standardov pri obravnavi avtoritarnih režimov. Medtem ko naj bi Trump ostro nastopal proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, naj bi bil bolj blag do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Poleg tega se pojavljajo vprašanja o globalnem odporu proti Trumpovi politiki, pri čemer nekateri kritiki ZDA označujejo za sebično državo, ki ji ni mar za blaginjo drugih.